Je razlog, da še nismo našli Nezemljanov, to, da nismo iskali prav?

Znanstveniki, ki iščejo življenje zunaj Zemlje, že dolgo menijo, da je voda ena ključnih pokazateljev.

A skupina strokovnjakov zdaj pravi, da bi lahko bilo iskanje življenja na planetih, bogatih z vodo, izguba časa, piše Mail Online.

Namesto tega naj bi teleskope usmerili proti svetovom, ki so bogati s fosforjem in dušikom. Življenje, kot ga poznamo, brez teh dveh elementov preprosto ne more nastati – tudi če je vode v izobilju.

Fosfor je nujen za tvorbo DNK in RNK, ki shranjujeta in prenašata genske informacije v vseh oblikah življenja.

Dušik pa je ključna sestavina beljakovin, ki so osnovni gradniki celic.

To pomeni, da lahko življenje nastane le na svetovih znotraj tako imenovanega kemičnega Zlatolaskinega območja (angl. chemical Goldilocks zone), kjer je v kamnitem plašču ravno pravšnja količina dušika in fosforja.

Vodilni avtor raziskave dr. Craig Walton z ETH Zürich je za Daily Mail povedal: "Povsem mogoče je, da imate planet, ki je videti odlično – z oceani in celo kopnim – a na njem ni življenja in ga nikoli ne bo, ker so drugi potrebni elementi preprosto skoraj povsem odsotni."

Količina kisika ob nastanku planeta je pomembna za razvoj življenja

Čeprav nobena oblika življenja, kot ga poznamo, ne more preživeti brez tekoče vode in kisika, je lahko osredotočanje zgolj na planeta s tema sestavinama zavajajoče.

To pa zato, ker kisikovo ravnovesje planeta ob njegovem nastanku določa, koliko fosforja in dušika ostane na voljo za razvoj življenja.

Ko se planeti ohlajajo iz staljene kamnine, pride do procesa razslojevanja, pri katerem težki elementi, kot je železo, potonejo proti jedru, lažji pa se dvignejo proti površju in tvorijo plašč ter skorjo.

Če je prisotnega preveč kisika, se fosfor veže v plašču, medtem ko je dušik potisnjen v ozračje in sčasoma uide v vesolje.

Če pa je kisika premalo, se fosfor veže z drugimi težkimi elementi in potone v jedro, kjer ne more sodelovati pri nastanku življenja.

"Preveč ali premalo kisika v celotnem planetu – ne nujno v ozračju – naredi planet neprimeren za življenje, saj ključna hranila za življenje ujame v jedru. Drugačno kisikovo ravnovesje pomeni, da ob ohlajanju planeta in nastanku kamnin na površju ne ostane ničesar uporabnega," je pojasnil Walton.

Za življenje primernih planetov je morda manj, kot mislimo

Raziskovalci so z modeliranjem ugotovili, da obstaja zelo ozko območje, kjer je kisika ravno dovolj, da sta fosfor in dušik v plašču prisotna v zadostnih količinah.

Po izjemno srečnem naključju se Zemlja nahaja prav znotraj tega kemičnega Zlatolaskinega območja, kar ji je zagotovilo ustrezno ravnovesje za razvoj življenja.

To pa verjetno pomeni, da so za življenje primerni svetovi precej redkejši, kot so astronomi domnevali doslej.

Walton ocenjuje, da bi jih lahko bilo le od enega do deset odstotkov glede na prejšnje napovedi.

V prihodnje raziskovalci predlagajo, da bi morali pri iskanju nezemeljskega življenja veliko več pozornosti nameniti kemični sestavi eksoplanetov.

To je sicer zelo težko meriti neposredno, vendar lahko astronomi dobijo namig že z opazovanjem vrste zvezde, okoli katere planet kroži.

Ker planeti nastajajo predvsem iz istega materiala kot njihova zvezda gostiteljica, je njihova kemična sestava tesno povezana.

Sončni sistemi z zvezdami, podobnimi našemu Soncu, so zato veliko obetavnejša mesta za iskanje življenja v vesolju.

Ugotovitve morda spreminjajo razmišljanja o kolonizaciji planetov

Ugotovitve pa bi lahko imele resne posledice tudi za naše razmišljanje o prihodnosti človeškega raziskovanja vesolja, predvsem kolonizacije drugih planetov.

Čeprav danes obilje kisika razumemo kot znak primernosti za življenje, izračuni raziskovalcev kažejo, da je to lahko celo pokazatelj, da svet ne more podpirati življenja.

"Zelo bi bili razočarani, če bi prepotovali vso pot do takšnega planeta z namenom kolonizacije in nato ugotovili, da tam ni fosforja za pridelavo hrane," je dejal Walton.

"Bolje je najprej preveriti pogoje nastanka planeta – podobno kot preverite, ali je večerja pravilno pripravljena, preden jo pojeste."

"Elon Musk bo moral najti pameten način za pridelavo hrane na Marsu"

Ugotovitve raziskovalcev kažejo tudi, da Mars leži tik zunaj kemičnega Zlatolaskinega območja. To pa za morebitno človekovo prisotnost na tem planetu v prihodnosti ne pomeni nič dobrega.

"Mars je precej podoben Zemlji, njegovi pogoji nastanka pa pomenijo, da je tam več, ne manj fosforja. To po eni strani pomeni, da bi bilo gojenje hrane tam morda razmeroma enostavno," je pojasnil Walton.

Vendar so na površju v precej večjih količinah prisotne tudi druge kemikalije, ki tla zastrupljajo z agresivnimi solmi.

Poleg tega ima planet bistveno nižje ravni dušika blizu površja, zaradi česar je še posebej neprimeren za življenje.

"Ni tako zelo drugačen, vendar trenutno ni primeren za bivanje – Elon Musk bo moral najti pameten način, kako spremeniti njegovo sestavo, da bi tam lahko gojili hrano," je še povedal Walton.